Dominikanski samostan na Ptuju ima več kot 800 let trajajočo zgodovino, ki se včasih bolj, včasih manj jasno odraža na njegovi stavbni strukturi. Dominikanci so ob obstoječih romanskih stavbah začeli z gradnjo samostana in cerkve, ki je od prvotno romanske zasnove, preko več gotskih faz, končno prišla do sedanje, baročne oblike. Po razpustitvi samostana v poznem 18. stoletju je stavba služila različnim namenom, od vojašnice in bolnišnice, do muzeja in socialnih stanovanj. V tem času je stavbni kompleks doživel posege, ki so pustili sledi v obliki dozidav in prezidav, cerkev po so po višini razdelili v tri etaže in temu ustrezno prebili dodatne okenske odprtine.

S svojo bleščečo in navdihujočo preteklostjo, ki ji je sledila žalostna usoda po razpustitvi bratov, predstavlja Dominikanski samostan ob prenovi odgovorno in zahtevno nalogo. Za uspešno prenovo zgodovinske stavbe je ključno predvsem, da ta ostane v uporabi in da je novi program takšen, da do izraza pride njena zgodovinsko-umetniška vrednost. Stavbo je bilo obenem potrebno prilagoditi prihodnji rabi brez velikih invazivnih posegov, ki bi poškodovali historično strukturo. Kongresno kulturno središče je dober približek funkciji, ki jo je stavba imela v času svoje izgradnje. Samostani so v preteklosti imeli vlogo kulturnih in znanstvenih središč, v cerkvah pa so v srednjem veku potekale praktično edine javne prireditve v zaprtih prostorih. Zaradi sorodnega programa samostanski kompleks skorajda brezhibno služi novi organizacijski shemi.
V nekdanjo cerkveno ladjo je umeščena glavna prireditvena dvorana, okoli križnega hodnika pa so nanizani vsi preostali potrebni spremni prostori, manjša dvorana v nekdanji samostanski jedilnici in še ena v nekdanjih gospodarskih prostorih. Križni hodnik služi kot vstopna avla in glavno stičišče vseh poti po objektu. Preplet različnih stavbnih stilov tvori krhke in občutljive ambiente, ki že sami po sebi ponujajo odličen prostorski okvir. Vse manjše pomanjkljivosti, ki vplivajo na udobje uporabnikov, pa bogato nadomesti z umetniško in zgodovinsko izkušnjo.

Večno iskanje kompromisov med zahtevami konzervatorske stroke in funkcionalnimi potrebami novih vsebin je nadgrajeno z arhitekturnimi zamislimi, ki jih narekuje predvsem spoštljiv odnos do stavbne in kulturne dediščine. Dodatno oviro pri prenovi samostana predstavlja namreč tudi razlika v času, ki ga za celovito prenovo potrebujejo posamezne stroke.

Medtem, ko mora arhitektura, da bi kompleks dobro deloval, že v prvi fazi zagotoviti vse potrebne prostore za predviden program, potekajo konzervatorska in restavratorska dela postopoma in občutno počasneje. Prav zaradi obsežnih poslikanih površin, ki so samo deloma odkrite in restavrirane, je nov poseg zelo strogo omejen izključno na površine, kjer ne pričakujemo novih arheoloških najdb in restavratorskih posegov – na tla. Tla vsebujejo prav vse nove tehnične funkcije, ki jih prenovljeno kongresno kulturno središče potrebuje. Stenske površine ostajajo nedotaknjene in pripravljene na restavriranje, ki se bo zaradi zahtevnosti izvajalo še daljše obdobje, medtem ko bo objekt že v uporabi.
Ravno zato, ker mora med seboj povezati urejene in neurejene prostore, ki so za povrhu še iz različnih zgodovinskih obdobij, je izraznost te nove »preproge« nekoliko bolj prisotna kot bi morda pričakovali. Prostore v oblikovno bolj čvrsto celoto povezuje črn, betonski tlak, ki je dovolj nevtralen, da ne konkurira oživljeni lepoti restavriranih delov stavbe in dovolj kontrasten, da preglasi kaos še neurejenih delov objekta. Poglavitno posebnost doživi ta oblikovno preprost prostorski koncept prav v osrednjem prireditvenem prostoru – cerkveni ladji. Po porušitvi medetažne konstrukcije so tu izvedli arheološke raziskave, ki so v sredinskem delu nekdanje gotske cerkve odkrile bogate najdbe. Grobnice, oltarni nastavki, ostanki stopnic in tlaka iz rimskih nagrobnih kamnov bodo prezentirani “in situ”. Nad tem delom se zato novi tlak dvigne v prostoru in istočasno oblikuje nagnjeno tribuno za obiskovalce ter prostorsko deli rekonstruirano baročno cerkvev ter ostanke nekdanje gotske stavbe.