Razstava umetnin iz Talumove zbirke

Talumova umetniška zbirka velja za eno večjih in visokokakovostnih likovnih zbirk, ki so se na Slovenskem oblikovale v zadnjih desetletjih po zaslugi nekaterih vodilnih v večjih podjetjih. Nastajati je začela leta 1992, sprva v razmeroma skromnih okoliščinah, kmalu pa so se zbirateljske ambicije razrasle in danes zbirko Talum, ki šteje že okrog 800 del, lahko ovrednotimo kot nepogrešljivo v kontekstu slovenskega modernizma in postmodernizma. Zbirka Talum je hkrati odlična pričevalka o vrhunskem potencialu sodobnih umetnikov, vezanih na širše okolje Ptuja. Zastopani avtorji so najuglednejši slovenski umetniki, mnogi od njih nagrajeni s prestižnimi priznanji. Med razstavljavci pričujoče razstave so Mirko Bratuša, Peter Černe, Aleksij Kobal, Oto Rimele in Boris Zaplatil prejeli nagrade Prešernovega sklada.

V zbirki je največ slikarskih umetnin, veliko je tudi fotografij (nedvomno zaradi vpliva mojstra Stojana Kerblerja, ki je v Talumu služboval), kiparskih del pa je nekaj manj. A prav ta dela izpostavlja razstava Dialogi, za katero smo si naslov izposodili pri akademskem kiparju Metodu Frlicu. Metod Frlic je leta 1998 po naročilu Taluma za opremo sejne sobe izdelal šest objektov iz aluminija in drugih materialov; da je ponazoril sobivanje različnih sestavin, je vsako od del v kiparski skupini, ki je tudi del razstave v Dominikanskem samostanu, poimenoval Dialog in jih oštevilčil od ena do šest. Ob Frlicu razstavljajo še drugi kiparji: Mirko Bratuša, Peter Černe, David Gašparič, Saba Skoberne in Tomaž Plavec. Slednji je po izobrazbi slikar, vendar ustvarja tudi v lesu in aluminiju; najbolj so se ljubiteljem in poznavalcem umetnosti priljubili njegovi hudomušni (ali pa tudi groteskni) Šumari. Nekaj posebnega so velikonočna jajca, ki smo si jih leta 2000 lahko ogledali na razstavi v ptujskem Mestnem stolpu; iz različnih materialov so jih ob naslonu na lastno razumevanje velikonočne tradicije izoblikovali Metod Frlic, David Gašparič, Aleksij Kobal, Gani Lalloshi in Žarko Vrezec.

Na razstavi je zastopanih tudi nekaj slikarskih del Ota Rimeleta in Borisa Zaplatila. Boris Zaplatil je iz poliestra izdelal torzo in ga poslikal z akrilom; čeprav gre za trodimenzionalen objekt, ga je z barvo opredelil kot slikarsko delo. Oto Rimele svoja dela praviloma označuje kot slike-objekte, saj izkoriščajo trodimenzionalnost prostora, pri čemer stena funkcionira kot površina za prezenco povsem dematerializiranega barvnega odseva.